Ko govorimo o podravskih paraplegikih in tetraplegikih se moramo vrniti v leto 1969. Vse do 16. aprila 1969, ko se je končno uresničila želja o povezanosti slovenskih paraplegikov in tetraplegikov. V veliki telovadnici Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani se je ta dan rodila Sekcija paraplegikov in tetraplegikov Slovenije, ki naj bi svojim članom nudila vse, kar je v tistem času zahteval razvoj družbe, še posebej pa sodelovala in pomagala pri vsem, kar smo v tistem času potrebovali!

Po dobrih štirih letih aktivnega delovanja je bil čas za reorganizacijo. Široko zastavljeni cilji, ki so zajemali obširno problematiko slovenskih paraplegikov in tetraplegikov in so na najbolj posreden način pomagala članom pri čim hitrejšem vključevanju v normalno življenje in družbene tokove, so narekovali reorganizacijo, ki bi omogočala to dejavnost tudi udejanjiti. Zato se je na II. Skupščini Sekcije 20. septembra 1973 na predlog I. zbora članov sklenilo, da se Sekcija preimenuje v Društvo paraplegikov Slovenije (kot pravna oseba), ki naj bi imelo večje in širše pristojnosti.

V začetku leta 1978 se je v Mariboru ponujala možnost organizirati paraplegike v sklopu Društva invalidov Maribor, kot sekcija vozičkarjev. Vendar pomešani z invalidi različnih diagnoz, ne bi mogli uveljavljati svojih potreb in zmožnosti in bi počasi izgubljali svojo identiteto. Takrat je na področju s telefonsko številko 062 živelo 85 članov Društva paraplegikov Slovenije. Vse od Koroške, preko Dravskega polja do Prlekije.

V drugi polovici istega leta se je Društvo paraplegikov Slovenije ponovno pripravljalo na reorganizacijo z ustanovitvijo deželnih društev, ki naj bi sestavljala novo organizacijo - Zvezo paraplegikov Slovenije. In tako se je rodilo tudi Društvo paraplegikov Podravja, ki se je takrat imenovalo Društvo paraplegikov Mariborske regije.

Ustanovni občni zbor se je odvijal 27. novembra 1979 v salonu hotela Turist (danes hotel Piramida) v Mariboru. Takratni pobudniki, so na čelu s Francijem Žiberno postavljali temelje današnje organizacije. To so predvsem prva tajnica Heda Ivnik, prvi blagajnik Janko Grmek, Ivanka in Miha Kostevc, Angelca in Janez Šmigoc, Roman Jurhar, Avgust Grnjak, Ivan Gabršek, Andrej Fogec, Franc Pinter, Jože Vidmar, Adolf Žaucer, Stanko Grmek, Jože Serdinšek in številni drugi.

Kot vsa društva v Sloveniji smo tudi mi imeli pri delu društva veliko težav s pridobitvijo uradnih pisarniških prostorov. Delovali smo na domovih, v gostinskih lokalih in nekaj časa tudi v kletnih prostorih Doma starejših občanov Danice Vogrinec. Veliko kasneje je občina Maribor začasno uredila prostore za nekaj mariborskih invalidskih društev v poslopju Občine v Ul. heroja Tomšiča, kmalu za tem pa pripravila tudi trajnejšo rešitev z denacionalizirano vilo v Trubarjevem drevoredu. Temu projektu se naše društvo ni priključilo saj smo v tem obdobju dobili v uporabo prostor zanemarjenega skladišča Rdečega križa Maribor na Titovi cesti, ki smo ga priredili in uredili za delovanje društva in uresničevanje vseh zastavljenih ciljev. Seveda je želja po res svojih, lastnih prostorih ostala prioriteta vseh paraplegikov in tetraplegikov Mariborske regije. 11. novembra 1997 je bila naša velika želja, s slovesno otvoritvijo novih prostorov uresničena. S pomočjo sredstev FIHA smo na Lackovi cesti 43 v Mariboru pridobili lastne društvene prostore s čimer smo lahko še bolj zagnano in kakovostno izvajali široko paleto dejavnosti.

Društvo je v vseh teh letih delovanja večkrat spremenilo ime, nikoli pa ne osnovnega namena in vsebine - združevati in svobodno razvijati interese in dejavnosti tiste vrste invalidov, ki imajo diagnosticirano spinalno poškodbo oziroma okvaro hrbtenjače. Začeli smo kot Društvo paraplegikov Mariborske regije, nadaljevali kot Medobčinsko društvo paraplegikov Maribor (15.05.1996) in se na pobudo naše krovne organizacije Zveze paraplegikov Slovenije poimenovali Društvo paraplegikov severne Štajerske (25.04.1998). Vendar nam je bilo to ime zelo nenaravno in nezgodovinsko in je kar samo klicalo po spremembi. 21.03.2015 je bil na Zboru članov društva sprejet sklep, da se društvo preimenuje v Društvo paraplegikov Podravja.

Vsekakor je bilo leto 1998 nekakšna prelomnica našega društva. Konec leta so se namreč od društva odcepili člani, ki so živeli na Koroškem in so ustanovili svoje društvo. Prav tako smo ostali še brez članov, ki so živeli v prleških občinah Podravja, saj je bila celotna Prlekija priključena Društvu paraplegikov Prekmurja. Kljub temu smo do danes ostali drugo največje društvo paraplegikov in tetraplegikov v Sloveniji.

Svoj delež k odlični organiziranosti in reševanju problematike podravskih paraplegikov in tetraplegikov so prispevali vsi dosedanji predsedniki društva: Franci Žiberna, Bogdan Petek, Srečko Brunček, Vilibald Pepevnik, Alfred Lasetzky. Skupaj z Zvezo paraplegikov Slovenije so vzpostavljali stalno skrb za zadovoljevanje specifičnih potreb vsakega posameznika v življenju in okolju v katerem živimo.

Pohvaliti je potrebno tudi vse člane, ki so in še delujejo v upravnih odborih. Pri svojem delu so sprejemali in sprejemajo veliko konkretnih odločitev z namenom, da s svojim zavzetim pristopom vplivajo na društva in Zvezo paraplegikov, da le-ti verodostojno in stalno opozarjajo vse odgovorne institucije, ki odločajo ali kreirajo kvaliteto življenja invalidov v Sloveniji.
Danes šteje društvo 145 članov, živečih na območju 38 občin Podravja. Naloga društva je, da izvajamo posebne socialne programe kateri so nujno potrebni za nadaljnjo rehabilitacijo naših članic in članov. Posebna pozornost se namenja novim članom z namenom, da se čim prej vključijo v normalno življenje in družbene tokove.

Razen društvenih prostorov na Lackovi cesti 43 v Mariboru, ima Društvo paraplegikov Podravja tudi lastne delovno bivalne prostore v PARACENTRU, v Oseku 104, v Občini Sveta Trojica. Ker FIHO nima sredstev za investicijo v te prostore, jih obnavljamo sami in s pomočjo donatorjev. Brez pomoči FIHA smo do sedaj uspeli obnoviti večji del notranjih površin, ki so namenjena izvajanju socialnih programov. Vsa notranja gradbena dela, so bila opravljena s prostovoljnim delom, veliko gradbenega materiala pa je bilo podarjenega ali pridobljenega po nižji ceni. Popolnoma smo obnovili sanitarije, kuhinjo, ki je prirejena osebam na invalidskih vozičkih, sobe v katera smo namestili 15 ležišč in tudi krušno peč v kateri si lahko sami spečemo kruh. Delovno bivalni prostori v Paracentru so urejeni do te mere, da se lahko s svojimi socialnimi programi vključijo tudi druge skupine paraplegikov, osnovne šole, vrtci, otroci s posebnimi potrebami in tudi druge invalidske organizacije.

Seveda ne smemo pozabiti še na naš bivalnik v kampu Adria v Ankaranu, katerega slavnostna otvoritev je bila 05. maja 2003. Nekoliko kasneje smo k že obstoječemu bivalniku dodali še enega z kuhinjo, sanitarijami in tušem. Tako je počitnikovanje zdaj veliko bolj ugodno in predvsem primerno za vse naše članice in člane.

Društvo ima status invalidske organizacije in Odločbo s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da delujemo v širšem javnem interesu.